​Poletje se velika večina veseli, v kolikor pa ste nosečnica v veselem pričakovanju pa mogoče malce manj. V prispevku vam bomo namignili, čemu se morate v visokih temperaturah izogibati in kaj se priporoča. 

​V času nosečnosti se priporoča plavanje in to celotni čas od začetka pa do poroda. V vodi se namreč med drugim zmanjša vpliv teže otroka, kar nosečnico v višjih mesecih nosečnosti prijetno razbremeni. Prosto plavanje, sploh pa hrbtno, pri katerem ni potrebno dodatno upogibati hrbtenice kot pri prsnem plavanju je odlična sprostitev kot tudi vadba, med drugim vam bo ublažilo pritisk na sramno kost, občutile boste tudi olajšanje bolečine v križu. Če se utrudite si lahko mirno privoščite kratkotrajno lebdenje na vodi. Previdne bodite le, da ne odplavate predaleč od obale. Privoščite si lahko tudi samo preprosto namakanje v nizki vodi.

​Med nosečnostjo je pomembno, da se ne pregrevate. Ne sončite se direktno na soncu ampak se bolj zadržujete v senci. V času nosečnosti se koža tudi bolj pigmentira (temni madeži okrog ust, pege, nosečniška črta na spodnjem delu trebuščka) zato bi sončenje to še bolj poudarilo oz. po samem porodu, če te dele sončite težje izginejo. Ne pozabite zaščititi tudi glave in oči. Večkrat dnevno si lahko privoščite prijeten tuš, plavanje v morju, jezeru, bazenu, s tem poskrbite da se malce ohladite. Po samem kopanju je pomembno, da mokre kopalke čimprej zamenjate s suhimi. S tem zmanjšate možnost za neprijetna vaginalna vnetja. Poskrbite tudi, da ste v poletnih mesecih primerno oblečene, namreč v času nosečnosti je večini nosečnic bolj prevroče kot pa premrzlo, zato se lahko hitro pregrejete. 

​Nosečnice naj bi dnevno spile 2 litra sveže vode. Zaželjeno je seveda več. Priporoča se pitje večkrat dnevno po požirkih. S tem se telo bolje hidrira, kot pa da spijemo naenkrat po 2dcl ali več tekočine. V poletnih mesecih mora biti voda vedno in povsod z vami. Če potujete na počitnice v dežele, kjer niste prepričani o kakovosti njihove vode se priporoča pitje ustekleničene vode (lahko se uporablja tudi za čiščenje zob).

​Uživajte bolj lahko hrano, več sadja in zelenjave. Jejte večkrat na dan manjše obroke. Zaradi vročine lahko izgubite željo po hrani, poizkusite jesti vsaj tisto, kar vam »diši in paše«. V poletnih mesecih imate na voljo ogromno sezonske in domače lokalno pridelane hrane, priporoča se ekološkega izvora. Če se nahajate na morju si z veseljem privoščite kakšno okusno ribo ali pa sardelice, le-te so dober vir beljakovin, kalcija in drugih pomembnih hranil.

​Večkrat dnevno si vzemite kratek počitek. Poslušajte svoje telo, če občutite utrujenost si privoščite kratek oddih. Sploh v vročih poletnih dnevih se med dnevom rajši skrivajte kje v senci ali v prijetno ohlajenih prostorih. Sprehod in ostale (športne) aktivnosti si rajši omislite zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko so temperature še znosne in prijetne. Kakšno delo lahko tudi počaka, če ni nujno potrebno ali pa ga z veseljem razdelite drugim. Ena izmed pogostih poletnih nadlog v času nosečnosti je tudi zatekanje nog. To si boste omilile z večkrat dnevno dvignjenimi nogami. Partner vas lahko tudi nežno ob tem masira.

​Počitnice si lahko privoščijo tudi nosečnice. Previdne morajo biti le tiste, ki se počasi približujejo svojemu terminu poroda. Zato je za njih priporočljivo, da niso od porodnišnice oddaljene več kot dve uri vožnje. 

​​Zatekanje gležnjev (blagi edem) je pogost pojav pri nosečnicah, sploh pa se to opazneje dogaja v poletnih mesecih oz. ko se nosečnica nahaja v tretjem trimesečju.

Ženska si lahko pomaga sama s tem, da si 3-4krat dnevno privošči počitek za 20 minut. Pri tem poskrbi, da so noge dvignjene. Ob tem ji lahko partner nežno masira noge, s tem namreč poveča cirkulacijo in zmanjša možnost krčev v nogah. Masirate lahko s kakšnih naravnim rastlinskim oljem v obliki ponavljajočih, počasnih masažnih prijemov, ki si sledijo v smeri proti telesu. Pričnete izmenično, najprej z eno roko, potem z drugo ali pa obe hkrati istočasno masirata nogo.  S tem med drugim prekinete tudi zastoj limfe. Pomaga tudi izmenično tuširanje nog s prijetno toplo in mrzlo vodo (»knajpanje«). Tako pospešimo cirkulacijo krvi v nogah.

​Če vam povrhu vsega težave povzročajo še krči v nogah to pomeni, da vam po vsej verjetnosti primanjkuje kalcija in magnezija. V tem primeru zvečer pred spanjem lahko vzamete vitaminske pripravke ali dodatek magnezija. Lahko pa v vašo prehrano vključite več mlečnih izdelkov, zeleno listnato zelenjavo, polnozrnate žitarice, semena in suhe marelice.

​V kolikor bi začela nosečnica v večji meri zatekati, ali hitro pridobivati telesno težo, dobila ob tem še glavobol (lahko tudi zamegljen vid), povišan pritisk, bolečino ob zgornjem delu trebuha desno, tik pod rebrnim lokom se mora takoj obrniti na zdravnika, ker bi ti simptomi lahko nakazovali na preeklampsijo. Ta sindrom, ki poleg zgoraj navedenih simptomov vključuje tudi povišanje beljakovin v urinu je prisoten samo v nosečnosti in se v večji meri pojavi pri ženskah, ki so prvič noseče (prvorodke), pri tistih, ki so starejše od 40.let, pri najstnicah, materah s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom ali pa pri drugih kroničnih obolenjih.

Intervju je izvedla gospa Marjana Romanović za revijo Bodi zdrava, ki je bila izdana septembra 2017.

1. Blagodejni učinki masaže so znani v številnih kulturah že tisočletja. V času nosečnosti se v ženske telesu zgodijo telesne, hormonske in energijske spremembe. Na kakšen način poteka masaža za nosečnice?
V času nosečnosti se v telesu zgodijo telesne, hormonske, čustvene in energijske spremembe, ki spremenijo notranje ravnovesje. Zaradi raznih nosečniških težav, omejenega gibanja imajo včasih bodoče mamice manj energije in se zaradi tega težje spopadejo z stresnimi situacijami in notranjimi napetosti.  Z masažo za nosečnice lahko razne te neprijetnosti olajšamo, vendar se le-ta individualno prilagodi vsaki posebaj glede na mesec njene nosečnosti,  njene potrebe, težave in želje. Sami prijemi morajo biti nežni in nikor ne pregrobi. Pri uporabi masažnih olj je potrebno biti previden, namreč večina vsebuje dodatke eteričnih olj, ki pa seveda niso vsi primerni za čas nosečnosti. Potrebno je izbirati čista naravna olja, seveda najbolje brez dodatkov (olivno, mandljevo, sončnično, olje iz semen grozdja ). Eterična olja, ki so dovoljena v času nosečnosti so: sivka, sandalovina, čajevec, ylang ylang, kamilica, mandarina, pomaranča, ingver. Svetujemo pa, da se vseeno v primeru uporabe posvetujete z aromaterapevtom.

2. Maser, ki masira nosečnico izvaja masažo nosečnici in otroku. Dobro je, da jo izvaja usposobljen maser za nosečniško masažo?
V kolikor se odpravljate na masažo, priporočam da se najprej pozanimate, če ima maser izkušnje z nosečnicami. Pogoj za pravilno izvedbo masaže je položaj v katerem se masaža za nosečnice izvaja, le-ta je prilagojen, in sicer se ponavadi nosečnica uleže na levi bok oz. se namesti v polsedeči položaj. Nikakor se nosečnici od približno 3. oz. 4.meseca dalje ne sme več izvajati masaže tako da leži na trebuhu. Maserji se morajo določenim točkam in delom telesa pri nosečnice izogibati, ker lahko s pritiski na napačne točke sprožimo krče v trebuhu oz. poslabšamo počutje nosečnice.
 
3. Pozitivni učinki masaže
Masaža ima za nosečnice zelo veliko pozitivnih lastnosti in učinkov. Z njo si nosečnica izboljša počutje, kar vpliva tudi na otročka v trebuščku. Sproščajo se napete in utrujene mišice, blažijo se bolečine v hrbtu, pomirja in zmanjšuje se stres. Pozitivno vpliva tudi na težave povezane z nosečnostjo, kot so zastajanje vode v telesu, nastanek strij, ohlapnost kože po porodu, nespečnost, glavoboli in utrujenost, izboljša se prekrvavitev in gibljivost. Z masažo si nosečnica okrepi notranje moči in energijo, sprosti si misli, telo in duha. S tem, ko se nosečnica sprosti lahko tudi lažje rodi.
 
4. V prvem tromesečju in v primeru rizične nosečnosti se masaže na nosečnic ne izvaja.
Masaža za nosečnice se ne sme izvajati v prvem trimesečju zaradi povečanega tveganje spontanega splava, izjemoma če to ne priporoči zdravnik. Namreč v teh prvih mesecih se dogaja preveč telesnih, hormonskih in psihičnih sprememb.

5. Masaža dobrobitno vpliva tudi novorojenčku. Pri izvajanje masaže lahko sodelujeta oba starša. Mama in oče.
Seveda, zelo priporočam, da starši pričnejo z izvajanje masaže dojenčka že od takoj od poroda dalje. Na začetku so to nežni prijemi in božanje. Ko se dojenček privadi našega dotikanja in masiranja pa se jakost prijema lahko poveča. Priporočam, da dojenčka masirata oba, tako oče kot mama. Vsak od njiju dojenčku daje svojo energijo, tako moško kot žensko. Otrok potrebuje oboje, ker se naše energije razlikujejo.
 
 
6. S samo masaža dojenčkov se krepi tudi vez med materjo in otrokom. Z dotikom se dojenček nauči sprejemati ljubezen in nežnost.
Seveda, dotik je naša prvinska potreba, ker s tem izkazujemo ljubezen, naša čustva. Ob tem, ko dojenčka masiramo in to našemu otroku paše, zelo uživa smo seveda ob tem srečni, zadovoljni in mirni tudi mi. To dojenčki začutijo. Ob teh dotikih se tako pri nas kot pri dojenčku sprošča hormon oksitocin – hormon ljubezni. Ampak naj tukaj še enkrat izpostavim, da masažo res priporočam tudi očetom. Z masažo se dojenčku oz. otroku lahko še bolj približamo. Preko dotikanja in masaže se lahko zelo povežejo in začutijo z dojenčkom.
 
 
7. Masažnimi gibi dojenčka sproščajo in lahko se lajšajo tudi morebitni trebušni krči.
Masaža za dojenčke deluje res zelo blagodejno. Z samo masažo se umirijo in sprostijo. Posledično se lepše dojijo oz. hranijo, mirnejše in lepše spijo, so bolj zadovoljni. Z masažo jim izboljšamo prekrvavitev, imajo lepšo kožo, krepimo jim imunski sistem. Zmanjšujemo tudi tonus v prenapetih mišicah oz. z masažo vzpostavimo občutek da se dojenčki bolj začnejo zavedati oz. čutiti svoje telo in mišice. Seveda pa z redno masažo trebuha zmanjšamo napenjanje, kolike (trebušne krče) in jim s tem izboljšamo prebavo. Masaža lahko postane ritual ob katerem se igrate, zabavate, dotikate z ljubeznijo in se ob tem smejite.

Pričakovanje novorojenčka je poseben čas, v katerem bodočo mamico čaka tudi mnogo dela, priprav in nakupov. Mi smo za vse, ki vas bo v kratkem »obiskala štorklja«, zbrali nekaj napotkov in dobrodošlih nasvetov, da se boste lažje odločali in si morda skrajšali nakupovalne poti.

Oprema za novorojenčka
Nakup vozička, avtosedeža, otroške posteljice, previjalne mize in še nekaterih stvari lahko predstavlja zelo velik strošek. Predlagamo vam, da se pred nakupom dobro pozanimate o materialih, certifikatih, rokih trajanja oziroma varnostnih testih izdelka. Nikar ne skoparite pri stvareh, ki lahko vplivajo na otrokovo zdravje ali varnost, privarčujte raje pri tistih izdelkih, ki so dovolj dobri tudi rabljeni. Kakovosten otroški voziček, ki ga je že prerasel prijateljičin otrok, bo zanesljivo dober tudi za vašega malčka. Nikar pa ne kupujte cenenega avtosedeža, za katerega ne veste, če je morda že prestal kak trk in se pri tem deformiral, ali če nima opravljene homologacije, oziroma če ni certificiran in nima ustrezne ECE oznake. Trenutno veljavni sta oznaki ECE R44/04 in ECE R44/03.
 
Oblačila za novorojenčka
Trg je preplavljen z lepimi in modnimi oblačili za malčke. Toda pred estetskim užitkom morata prednost imeti material in uporabna vrednost oblačil. Predvsem pri oblačilih za prve dni in tedne po rojstvu pazite, da so iz naravnih materialov, saj se bodo dotikala najbolj nežne kože. Priporočljivo je tudi, da so narejena tako, da jih boste otroku oblačili s kar najmanj napora. Predvsem v začetku, ko preoblačenje še ni rutina, bodo zelo dobrodošle majčke in bodiji na preklop, vrhnja oblačila z gumbi na ramenih ali spredaj, da jih ni treba vleči čez glavo, ter čim več  pajackov – oblačil, ki so le v enem, ne dveh ali treh kosih. Vsa oblačila naj bodo seveda oprana in prelikana – na ta način jih boste tudi razkužili. Oblačilca za prve novorojenčkove dni lahko poiščete na policah Tosaminih Belih štacunc.

Pripomočki za nego novorojenčka
Kar nekaj teh izdelkov je potrebno pripraviti vnaprej, pred porodom, potrebovali jih boste takoj po rojstvu. Med nepogrešljive sodijo plenice, stekleničke, dude, termometer, nekaj osnovnih kozmetičnih izdelkov in še kaj. Pri nakupu teh pripomočkov naj vas vodita dve zahtevi: varno in naravno. Pri vseh izdelkih preverite, če imajo ustrezen certifikat, pri kozmetiki pa izbirajte samo takšno, ki je čim bolj naravna in ima čim manj dodatkov. Dekleta v Tosaminih belih štacuncah vam bodo z veseljem svetovala, kaj zares nujno potrebujete, kaj pa je zgolj priporočljivo. 

Kaj vzeti s seboj v porodnišnico
Izkušene mamice svetujejo, naj bo torba z vsem, kar boste potrebovali v porodnišnici zase, pripravljena vsaj dva do tri tedne pred porodom. Ko boste vanjo zlagali stvari zase, naj bodo na prvem mestu dokumenti, nato pa potrebščine za dnevno toaleto, nekaj spodnjega perila in pripomočki, ki vam bodo pomagali pri dojenju in higieni zaradi čišče po porodu. V večini porodnišnic mnogo stvari že dobite, da pa se boste počutili bolje, imejte s seboj nekaj nepogrešljivih pripomočkov: posebne vložke za po porodu, mrežaste hlačke, blazinice, ki bodo prestregle preveč mleka, in dobro kremo za zaščito bradavic. Ker bodo dojke na začetku zelo občutljive, boste morda nedrček za dojenje težko oblekle. Takrat vam bo prav prišel droben trik: namesto nedrčka uporabite mrežaste hlačke, ki jih prerežete v presredku. Ravno dovolj močno bodo objele vaše prsi, da jih boste obdržale na sebi in zanje zatlačile blazinice za dojenje.
 
Torba z oblačili za otroka
Seznam stvari, ki jih boste potrebovali za otroka pri odhodu iz porodnišnice, boste dobili v materinski šoli, sicer ga poiščite na spletu oziroma v medijih. Pri pripravi oblačil za novorojenčka se morate seveda ozirati na letni čas, v katerem boste rodili, morda pa tudi na razdaljo od porodnišnice do doma. Dobro je pripraviti dva kompleta vrhnjih oblačil, saj se dete med vožnjo lahko pobruha in ne bo vam preostalo drugega, kot da ga preoblečete.

Kam po nakupih
Mnogim bodočim mamicam je odveč hoditi po številnih trgovinah in trgovskih centrih, da bi nakupile vse potrebno za novorojenčka. Predlagamo, da se odpravite v eno od devetih Belih štacunc, ki jih ima Tosama po vsej Sloveniji. Na zalogi imajo vse osnovne pripomočke za nego, hranjenje in previjanje otroka, ponudili vam bodo prva oblačila in igrače, posebej skrbno pa se bodo posvetili tudi vam in vašim potrebam pred in po porodu.

Renata Peterka, strokovna sodelavka v Beli štacunci Kranj:
V Belih štacuncah smo bogato založeni z vsem, kar bodoča mamica potrebuje zase in za novorojenčka. Predlagam, da nas obiščete s svojim spiskom in se posvetujete z nami. Strokovne sodelavke imamo namreč precej let izkušenj, dobro poznamo lastnosti izdelkov, ne nazadnje  pa smo večinoma tudi me mamice. Od nas bodoče mamice odhajajo zadovoljne, pomirjene, predvsem pa dobro opremljene z vsem potrebnim.

Ko ženska zanosi, v njej iz meseca v mesec vedno bolj raste drobno bitjece.  Do 35. tedna nosečnosti otročiček pogosto menjava svojo lego v maternici, saj ima zaradi svoje majhnosti še zadosti prostora. Od 36. tedna naprej pa mu zaradi njegove hitre rasti zmanjka prostora za pogosto obračanje. Tako si otrok najde svojo najbolj udobno lego in ostane v njej do konca nosečnosti. Navadno si plod izbere položaj z glavico navzdol, ker se tako boljše prilega jajčasti obliki maternice. Včasih pa iz različnih razlogov otrok ostane v medenični vstavi, to pomeni z ritko ali nožicami naprej.  Kadar se takšna lega ugotovi, lahko nosečnica začne izvajat te povsem enostavne, a zelo učinkovite tri vaje, ki pogosto spodbudijo plod, da se obrne. Najboljši čas za te vaje je od 34. – 37. tedna nosečnosti, pri dvorogi maternici pa v 27. tednu nosečnosti. Kadar je otrok v pravilni, glavični poziciji, te vaje niso priporočljive, saj se otrok lahko iz glavične vstave obrne v zadnjično vstavo.

1. VAJA
 
Ženska gre na vse štiri. S koleni in komolci se naslanja na tla, zadnjica je dvignjena. Z zadnjico in boki miga sem ter tja, levo in desno ter gor in dol.  To dela 20 minut. Prej si lahko z mehkimi blazinicami zaščiti kolena. Po 20 minutah vadbe, naj si nosečnica vzame 2 uri počitka in nato preide na drugo vajo.

2. VAJA
 
Ženska leži na tleh. Noge pokrči v kolenih in dvigne zadnjico. Pod zadnjico si lahko podloži 2-3 velike vzglavnike, da si olajša vajo in tako čim dlje drži zadnjico navzgor. Z  zadnjico začne zibat levo in desno, sem ter tja in po malem gor in dol. Vajo dela 20 minut. Po 20 minutah si naj nosečnica vzame 2 uri počitka oziroma poljubno preživlja svoj čas in nato preide na tretjo vajo.

Tem vajam posvetimo 1 – 2 dni. Ponavadi zadostuje že en dan. Otrok se po teh vajah ponavadi obrne ponoči, medtem ko nosečnica spi. Naslednji dan preverimo lego otroka. Če se otrok ni obrnil v pravilno lego, vaje drugi dan ponovimo.
Včasih, kljub našemu prizadevanju, otrok vztraja v svojem izbranem položaju. Plod take lege nikoli ne zavzame brez razloga. Odvisna je od materinega telesa, dela, ki ga opravlja, gibanja, dražljajev iz okolice, od popkovine, prostora v maternici, od mesta posteljice,…
 
Kot dodatno podporo za pravilno lego ploda pomaga še redna masaža stopal. Masira se zunanja stran obeh mezinčkov na nogah, saj se tam nahaja akupunkturna točka, ki spodbudi, da se plod sam obrne v pravilno lego. Istočasno masaža te točke preprečuje zastajanje urina pri nosečnici in zatekanje. Natančneje se ta točka v akupunkturi imenuje B67. Če poznamo osebo, ki se z akupunturo poklicno ukvarja, vam lahko ona zapiči akupunkturno iglico v to točko. Metoda zagotavlja 70% uspešnost. V tujini to tehniko obvladajo skoraj vse babice, ki bodoče mamice spremljajo skozi nosečnost.
 
Tretja tehnika je stara metoda z lučko. Nekatere babice prisegajo na to metodo.  Temelji na prepričanju, da se otrok pomika za svetlobo. Če je torej glavica na vrhu trebuha, pod žličko, tja usmerimo lučko in jo počasi pomikamo ob strani trebuha navzdol in zaključimo na sramni kosti. Izberemo si vedno le eno stran po kateri potujemo z lučko. Samo levo ali samo desno. Pomaga nam, če vemo kam otročiček gleda, kam ima obrnjeno glavico. Če ima obrnjeno glavico v desno, se bo lažje obrnil v desno, zato z lučko potujemo od zgoraj navzdol po desni strani trebuha. V isto smer si lahko nosečnice same ali s pomočjo partnerjev nežno masirajo trebuščke. Eterična olja, ki se za ta namen lahko uporabljajo so  ilang ilang, rman, cedra in vrtnica. Dodajo se k osnovnemu, naravnemu masažnemu olju ( olivno, mandljevo ).
 
Do pravilne lege ploda pomaga tudi gibanje nosečnice, posebej plavanje. Med plavanjem je priporočljivo narediti kakšen preval, če ga nosečnica seveda že od prej zna.
 
Pomaga še pravilno sedenje. Nosečnica naj vedno, skozi celo nosečnost, sedi z zravnano hrbtenico z rahlo razširjenimi nogami.
 
Te vaje ne škodijo, nimajo stranskih učinkov in jih je vredno preizkusiti.

V našem centru imamo  tudi zelo dobre izkušnje pri tovrstnih težavah, in sicer vam pomaga dipl. babica Tina Brenkuš pomaga z Bownovo terapijo in z drugimi tehnikami.  Pokličete nas lahko na 040 57 37 57 ali nam pišite info@buscek-center.com

1. Z raznimi tehnikami sproščanja se nosečnica lahko umiri in odmakne od vseh stresnih dejavnikov (vizualizacija, meditacija). Nosečnica naj si vsak dan vzame čas za sebe in njenega še nerojenega dojenčka, da se poveže z njim, poboža trebušček, mu pove kaj lepega. Poslušajte glasbo, ki pomaga umiriti vaš um in telo.

2. Z rednim vzdrževanjem telesne kondicije se izboljša tudi boljše počutje v času nosečnosti. Pomembno je, da se vsak dan gibljete na svežem zraku. V kolikor vaša nosečnost poteka brez težav, se lahko udeležite redne vadbe prilagojene posebej za nosečnice. Le-te pripomorejo k boljši fizični in psihični pripravi na porod in čas po porodu, zmanjšajo se tudi razne težave. Priporoča se vadba v obliki pilatesa ali joge, kjer je velik poudarek na ohranjanju in krepitvi mišičnega tonusa kot tudi na samem dihanju, namreč to vedenje vam pride prav med samim porodom

3. Skrb za zdravo prehrano, kar pomeni, da vnašamo v naše telo večkrat na dan svežo in lokalno pridelano hrano. Izogibajte se alkoholu, čaju, kavi in visoko predelani hrani. Še posebej je potrebno poskrbeti za zadosten vnos vitaminov in mineralov, namreč ob pomanjkanju le-teh se nam poruši ravnovesje v telesu kar vpliva tudi na naše dobro počutje. Zaužiti je potrebno zadostno količine tekočine, najbolje vodo.

4. Občasno si privoščite razne sprostitvene masaže, priporoča se tudi obisk na Bownovi terapiji, katera zelo dobro odpravi razne nosečniške težave, nosečnice umiri in sprosti. Medicinska hipnoza se priporoča v primeru večjih težav s stisko, strahom v času nosečnosti in pred porodom. Veliko nosečnic uporablja tudi alternativno medicino, ki jim pomaga pri sproščanju v obliki aromaterapije, akupunkture, zeliščnih pripravkov, homepatije. V tem primeru se posvetujte z usposobljenim strokovnjakom o uporabi.

5. Nosečnica naj si večkrat dnevno vzame čas za počitek, noge naj bodo ob tem dvignjene. Poskrbeti je potrebno za dober spanec, saj je le-ta temelj za lepši in lažji pričetek novega dne.

Poporodno obdobje pomeni v življenju ženske posebno situacijo. V tem času naj se ženska posveti obnovi in krepitvi po porodu ter si nabere novih moči za prihajajoče mesece z dojenčkom. Mama in dojenček sta eno. Kadar se torej mamica dobro počuti, je tudi otrok bolj zadovoljen. Prav zaradi tega je imelo poporodno obdobje v preteklosti velik pomen.
Takoj po porodu porodnica čuti navale energije. Občutek ima, da bi lahko premikala gore. Kakšno uro zatem pa se ta evforija poleže in ženska spozna, da je za porod porabila ogromno energije in da je v resnici zelo utrujena, tako fizično kot psihično. Prav je, da se otročnica zdaj odpočije od zadnjih napornih tednov nosečnosti ter dolgotrajnih porodnih popadkov.

PRVI DNEVI PO PORODU
V prvih dnevih po porodu otročnice pogosto tožijo za bolečinami v mišicah, bolečinami celega telesa, vrtoglavico, bolečim presredkom ali pa izražajo nezadovoljstvo glede svojega telesa. Telo je mlahavo, kilogrami so ostali, trebuh je raztegnjen ...
Dober teden do deset dni po porodu naj otročnica veliko leži in preživlja čas z otrokom. Potrebuje mir in počitek, da se lahko zacelijo rane, maternica se zmanjša, mleko pa steče. Ne sme se naprezati ter utrujati. Izogiba naj se kuhanju, pospravljanju, aktivnemu gibanju ter teku po stopnicah gor in dol.
Otročnica je izpostavljena velikemu hormonskemu nihanju, ki svoj višek doseže tretji dan po porodu. V sebi se počuti nestanovitno, prazno in ranljivo. Išče zaščito in varnost. Dobro organizirano gospodinjstvo in dober jedilnik je takrat postranskega pomena. Nihanje hormonov je tako močno kot sicer nikoli v življenju.
Zavedati se je treba, da je to čisto normalen proces, ki zahteva predvsem od partnerja razumevanje, nežnost in potrpežljivost. Rojstvo otroka je krona ljubezenskega odnosa, zato tudi oče otroka spada v poporodno obdobje. Pomembno je, da ga doživi. Je izjemen trenutek, ki se ga ne da ponoviti, saj je vsak otrok drugačen. Zato svetujem očetom, naj nekaj tednov po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za svojo ljubljeno ter naraščaj.

OBISKE LAHKO TUDI ZAVRNETE!
Novopečeni mamici ni treba imeti občutka krivde, če želi svojega otroka zaščititi pred navali obiskov in reče »ne«. Saj je ona mati in zaščitnica otroka. Ko bo minilo nekaj tednov, boste bolj sproščeni in pri močeh za trume sorodnikov in prijateljev, ki bi radi pogledali otroka. Prav tako brez zadržkov postavite meje in pokažite, kako naj obiskovalci ravnajo z otrokom.
Poporodno obdobje naj bo obdobje uživanja. Edina skrb ženske naj bo skrb zase in za otroka. Brez slabe vesti si vzemite čas in počivajte tako dolgo, kot to zahtevata telo in vaš notranji občutek. Samo tako se bo telo lahko regeneriralo. Dojenje bo laže teklo, če boste spočiti in brez večjih skrbi. Tudi odvečni kilogrami z dojenjem po navadi kar puhtijo.

MASAŽA REGENERIRA TELO
S prihodom iz porodnišnice domov si lahko privoščite masažo celega telesa z eteričnimi olji. Takšna masaža pospeši cirkulacijo in telesna tkiva postanejo voljnejša.
V osnovno naravno pridobljeno olje (olivno, jojobino, mandljevo) nakapajte nekaj kapljic eteričnega olja in to zmes uporabite za masažo telesa, še posebej za predel trebuha. Partner vam lahko vsak dan nežno masira trebuh v smeri urinega kazalca; to lahko naredite tudi sami. Masaža trebuha pospeši krčenje maternice in dobro prekrvi kožo, da se ta ponovno napne.
Za otročnico so primerna eterična olja brina, ciprese, klementine, jasmina, rožnega lesa, komarčka, cedre, vrtnice, geranije, sivke, morda kamilice ali rmana ter ilang-ilanga. Paziti je treba le, da so olja popolnoma naravna, in ne sintetično pridobljena.

SOLNA KOPEL
Naslednja metoda za dobro počutje je solna kopel. Sol je znana po tem, da iz telesa potegne vso napetost, nabrana čustva, krepi imunski sistem in energetsko čisti telo. V kad si natočite tople vode, vanjo stresite kilogram prave, neprečiščene morske soli in se okopajte. To velja tudi za ženske, ki jih boli med porodom prerezan presredek.
Ta bolečina svoj višek doseže navadno tretji ali četrti dan po porodu. Blažimo jo lahko s solnimi in zeliščnimi sedežnimi kopelmi ter mrzlimi obkladki.
Sedežno kopel si lahko pripravite doma v bideju. Te kopeli lahko začnete izvajati že drugi dan po porodu, najprej z bolj hladno vodo (28 ºC), čez nekaj dni pa temperaturo zvišajte (32 ºC). Pripravite si jih lahko tudi večkrat dnevno.
Solna sedežna kopel: V bide, poln vode, nasujte sol (na liter vode dodajte eno žličko soli), dodate pa lahko tudi nekaj kapljic eteričnega olja vrtnice, geranije, sivke, kamilice ali rmana.
Zeliščna sedežna kopel: V bide zlijte skuhan in na primerno temperaturo ohlajen kamilični čaj ali prevretek hrastove skorje. Slednji še posebej dobro vpliva na hitrejše celjenje ran.
Tretja možnost pa so mrzli obkladki, položeni na predel spolovila. Ti pomagajo tudi pri hemoroidih. Pri poškodovanem presredku je pomembno še, da je rana suha, da pogosto menjavate vložke in da pri sedenju uporabljate gumijast obroč.

POVIJANJE MEDENICE JE STARA METODA
Telovadbe se lahko lotite četrti ali peti dan po porodu, a le pod pogojem, da se čutite že dovolj močne in spočite.
Prve dva do tri tedne po porodu si lahko z dolgim, širokim trakom na tesno povijete boke. Raztegnjene vezi maternice in razrahljane kosti bokov se še niso vrnile v prvotno lego, zato medenici s povijanjem omogočimo stabilnost. Tesno povijanje bokov prepreči bolečine v medenici in kolkih, ki jih pogosto čutijo ženske po tretjem in nadaljnjih porodih.
Povijanje medenice ni nekaj novega. Gre za zelo staro, skoraj že pozabljeno metodo. Nekatere naše babice in prababice bodo še vedele povedati, da so si tudi one ali njihove znanke po porodu na tesno povijale boke in tako hodile naokoli še nekaj tednov po porodu.

ČAJI ZA ZDRAVJE IN BOLJŠE POČUTJE
Posebna podpora v poporodnem obdobju so čaji. Plahtica je rastlina, ki daje občutek, da raste posebej za ženske, saj podpira uravnavanje hormonov. Čaj plahtice je priporočljivo uživati vsak dan.
Drugi dve dobrodošli rastlini tega obdobja sta še kopriva in malina (listi). Kopriva spodbuja čiščenje ledvic in izboljšuje resorpcijo železa v krvi, še posebej če čaju dodamo sok limone. Pitje čaja iz kopriv je priporočljivo za ženske, ki so slabokrvne oziroma so pri porodu izgubile večjo količino krvi.
Listi maline pa pospešujejo proces razstrupljevanja in spodbudijo delovanje črevesja.
Izkušnje kažejo, da se iz posebnih situacij, kot je poporodno obdobje, lahko nenadoma razvijejo »tvegani« trenutki. To se po navadi zgodi takrat, ko otročnice presežejo svoje moči, nimajo urejenih gospodinjskih razmer ali partnerskega odnosa.
Vsem otročnicam zato svetujem, naj zares počivajo in posvečajo pozornost le sebi in otroku. Gospodinjstvo naj za nekaj časa prevzame kdo drug. Priložnost za pogovor, spodbudo, tolažbo in razumevanje lahko poleg partnerja poiščete pri svoji mami, dobri prijateljici ali kakšni drugi izkušeni ženski.

Z naštetimi naravnimi postopki boste po porodu laže in bolj sproščeno doživljali novo vlogo, na katero ste se pripravljali vsaj devet mesecev. V tem obdobju boste zaradi porodne izkušnje še bolj vzljubili svoje telo in se soočili z novimi občutki, ki jih prinaša materinstvo. Začutili se boste še bolj žensko in zaupali v svoje notranje moči, saj porodna izkušnja prinese novo spoznanje o tem, koliko življenjske moči je v ženski, ki rojeva. To spoznanje je dragoceno in ženski lahko vlije veliko samozavesti, radosti in veselja, ko postane mama. Predajte se novi vlogi in pozitivna energija, ki jo boste izžarevali, bo ugodno vplivala na novorojenčka, ki potrebuje sproščeno, mirno in ljubečo mamico ter okolje, ki tako naravnanost podpira. V prijetnem ozračju pa bodo dojenje, ravnanje z otrokom in pestovanje vplivali na zdrav in optimalen razvoj otroka.

Mnogo nosečnic se boji prereza presredka (epiziotomije) med porodom. Ta strah je razumljiv, saj je prerez presredka poseg v najbolj intimne dele ženskega telesa. Za to, da bi presredek pripravili na porod, ga naredili bolj prožnega in raztegljivega, kar med porodom lahko prispeva k obvarovanju pred epiziotomijo ali raztrganjem presredka, obstaja kar nekaj učinkovitih metod.

Zato zdravniki v veliko primerih opravijo prerez. Nekatere ženske poročajo, da so epiziotomijo čutile kot fizično in duševno poškodbo svoje ženskosti. Nekatere čutijo njene posledice kot bolečino ali občutek vlečenja zaradi neelastičnosti tkiva še leto ali dve po porodu. Po drugi strani pa lahko, če presredka zdravnik ne prereže, pride do raztrganja (rupture), kar pa lahko pusti trajne poškodbe mišic medeničnega dna, zaradi česar obstaja nevarnost poznejše urinske inkontinence.

Raztrganje je odvisno od številnih dejavnikov, kot so potek poroda, velikost otroka, brazgotina od prejšnjega poroda, najbolj pa od kvalitete mišic medeničnega dna, položaja telesa med rojevanjem ter številnih psihičnih ovir, kot so strah med rojevanjem, splošna nesproščenost, pomanjkanje zaupanja vase, pomanjkanje znanja glede narave nosečnosti in poroda …

Masaža presredka

Eden najpomembnejših načinov priprave presredka, ki pogosto obvaruje presredek pred raztrganjem ali epiziotomijo, je masaža. Vsakodnevno masiranje učinkuje na presredek tako, da ta postane bolj mehak, raztegljiv in prožen. Otrokova glavica tako laže zdrsi skozi porodni kanal.
Masažo presredka začnemo šest tednov pred pričakovanim terminom poroda. Uporabljamo naravna, hladno stiskana olja biološke pridelave. Najboljše je olje pšeničnih kalčkov, ki vsebuje veliko vitamina E ter da koži večjo možnost raztezanja, ali šentjanževo olje. Če želimo, lahko dodamo nekaj kapljic eteriččnega olja maroške ali turške vrtnice.
Vrtnično olje je na področju porodništva zelo cenjeno že od obdobja antike. Njegova splošna lastnost je, da deluje aseptično ter omili krče. Masažo naj nosečnice izvajajo vsak dan od 3 do 5 minut. Masaža ni priporočljiva v zgodnji nosečnosti, saj raven nosečniških hormonov, ki tkivo mehčajo, še ni dosegla svojega viška.

Kako masirati?

− Masažo lahko izvajate po kopeli ali parni sedežni kopeli ali pa si pred masažo na presredek položite topel, vlažen obkladek, ki sprosti mišice. Lahko pa pričnete masirati tudi brez predpriprave.
− Na voljo imate več masažnih položajev. Lahko klečite oziroma se pri položaju klečanja nagnete na eno stran ter drugo nogo dvignete, tako da je pokrčena v kolkih in kolenih, stopalo pa je na tleh. Lahko stojite, pri tem pa položite eno nogo na stol. Pomagate si lahko z ogledalom. Če vas masira partner, se namestite v polsedeči položaj.
− Dlani in prste si namažite s toplim oljem in dva ali tri prste (kazalec in sredinec) potisnite približno tri centimetre globoko v nožnico. Zatipali boste presredek. Najprej ga masirajte z majhnimi krožnimi gibi, nato pa v obliki črke U z rahlim pritiskom na črevo. Pomembno je, da pritisk v smeri črevesja traja okoli dve minuti. V nasprotno smer – v smer sečnika – ne masirajte!
− Nato razprite prsta (kazalec in sredinec) ter začnite širiti vagino. Morda boste začutili pekoč občutek ali gomazenje. Tak občutek se pojavi tudi med porodom, ko glavica premaguje presredek. To delajte 20 sekund.
− Nekaj dni pred porodom je priporočljivo masirati še notranjo stran sramnih ustnic, da tako preprečite možnost majhnih raztrganin, ki se včasih pojavijo.

Parna sedežna kopel

Parna sedežna kopel je zelo učinkovit ukrep, ki pa ga lahko izvajamo šele od 38. tedna nosečnosti naprej. Tako kot masaža tudi sedežna kopel tkivo zmehča ter ga dela prožnega. Hkrati pa širi porodno pot.
Kopel je posebno priporočljiva pri ženskah, ki rodijo prvič, saj so njihove mišice medeničnega dna še zelo kompaktne. Pri mnogorodnicah pa je sedežna kopel zaželena takrat, kadar imajo veliko epiziotomijsko brazgotino od prejšnjih porodov.
Vzemite manjši kuhinjski lonec, v njem dajte gret vodo in dodajte seneni drobir. Seneni drobir je rastlina, ki so jo v preteklosti redno uporabljale tradicionalne (priučene) babice. Poleg zgoraj omenjenega sprostitvenega učinka tudi pospešuje in uravnava popadke, da ti postanejo enakomerni.
Ko voda in seneni drobir zavreta, lonec postavite v straniščno školjko (uporaben bo tudi bide z visokim robom). Nato sedite na školjko. Pazite, da se na robu vročega lonca ne opečete; ne smete se ga dotikati z golo kožo! Nad paro sedite tako dolgo, dokler se voda ne ohladi in para neha izhajati.
Kopeli izvajajte le enkrat na teden, od 38. tedna nosečnosti naprej, če pa ste že prekoračili termin poroda, si kopel lahko privoščite, kolikorkrat želite.

Položaj telesa med porodom in bolečina

Znano je, da hoja in gibanje med popadki zmanjšata bolečino. Ženska med procesom rojevanja sama najbolje čuti, kateri položaj ji ustreza. Instinktivno lahko najde tisti položaj, ki je najboljši zanjo in za otroka. Gibanje medenice, njeno pomikanje naprej in nazaj ter levo in desno med porodom omogoči lažje spuščanje otroka skozi porodni kanal.
Porodnica naj med rojevanjem hodi, med popadkom naj se nasloni in oprime postelje, zidu ali partnerja, prediha popadek in najde svoj način gibanja, ki ji v tistem trenutku najbolj prija. V drugi porodni dobi (dobi iztisa) so najbolj ugodni položaji za presredek stoje, čepe, polčepe. V teh položajih glavica v trenutku porajanja ne pritiska direktno na presredek, kot pri porodu leže.

Porodna bolečina

Da bi se porodnica med porodom lahko čim bolj sprostila, bi morala razumeti porodno bolečino, saj se ji bo le tako lahko prepustila in jo celo spremenila v ekstazo. Bolečina med porodom je drugačna kot bolečina, ko se poškodujemo, urežemo ali opečemo. Bolečina ob poškodbi nam omogoča preživetje in sporoča: »Teci stran! Varuj se!« Bolečina med porodom in med popadki pa sporoča nekaj čisto nasprotnega, zato jo nekateri imenujejo pozitivna ali funkcionalna. Sporoča: »Sprosti mišice medeničnega dna. Spusti in se predaj! Prepusti se dogajanju! Ne bori se proti njemu, saj je to tukaj močnejše od tebe.« Veliko žensk tega ne ve in reagirajo na bolečino med porodom enako kot na bolečino med poškodbo.
Sprememba položaja telesa, ozračje v porodni sobi, psihična in fizična priprava na porod popolnoma spremenijo dojemanje bolečine ter proces rojevanja, obenem pa lahko vplivajo tudi na usodo presredka. Zato si vzemite čas za psihično in fizično pripravo na porod.

Ni vsaka srečnica, da dojenje steče kar ena-dva-tri. Ponavadi za uspešnim dojenjem stojijo lahko tudi meseci truda, vztrajanja in močne volje :). Ni lepše popotnice za življenje otroka kot je materino mleko, razen če so v ozadju druge težave, zaradi katerih to "ne steče" . V tem primeru je najvažneje vedeti to, da se ne obsojate oz. krivite, če vam to ni bilo dano.
 
Za vas smo pripravili recept s katerim si lahko povečate laktacijo oz. količino materinega mleka.

RECEPT za 30-40 piškotov (odvisno od željene velikosti)
 
Čas priprave: 15 minut

Čas peke: 11-13 minut
 
Sestavine:

• 300 gramov masla sobne temperature
  
• 300 gramov ovsenih kosmičev
• 200 gramov sezama
• 50 gramov sončničnih semen
• 50 gramov bučnih semen
• 4 jajca
• Ščepec soli
• 200 gramov črne, polnozrnate ali pirine moke
• ½ vrečke pecilnega praška
• 150 gramov sladkorja
• 3 žlice medu

Opis priprave:
 
Sezam, bučna semena in sončnična semena stresemo v večjo ponev in jih na srednji temperaturi pražimo, da zadišijo in se nežno obarvajo. Takrat jih pretresemo v posodico in poponoma ohladimo.
 
Jajca stepemo s sladkorjem in medom, da dobimo enotno zmes. Ne stepamo predolgo. Le da se poveže. Vmešamo še maslo.
 
Takrat v zmes presejemo moko, pecilni prašek in ščepec soli. Premešamo in vmešamo še ohlajena semena, ovsene kosmiče in sezam.
 
Zmes z žlico jemljemo iz posode in jo v kepicah porazdelimo po pekaču obloženem s papirjem za peko. Bunkice polagamo kar dva ali tri centimetre narazen, saj se piškoti med peko razlezejo.
 
Piškote pečemo v segreti pečici 11-13 minut oziroma dokler samo malce porumenijo, nato pa jih ohladimo. Če jih bomo pekli predolgo bodo ohlajeni postali zelo trdi.
 
Nasvet:
Namesto kombinacije sončničnih in bučnih semen lahko uporabite le eno vrsto.

Veliko žensk, ki so se ravno razveselile novičke ob tem, da so postale noseče pesti težava, ki se ji reče "jutranja slabost". Prisotna je nekje do 12.tedna nosečnosti in potem postopoma izzveni. Žal pa se tudi zgodi, da nekaterim sledi kar v celotni nosečnosti in to ne samo zjutraj ampak kar preko celega dneva. Zato smo za vse vas pripravili en okusen recept, ki vam bo pomagal oz. olajšal to težavico.

RECEPT za dva večja kozarca:

Čas priprave: 10minut

Sestavine:

• 2 zreli banani
• 4 pesti sveže špinače
• 2 bio pomaranči
• drobno nariban sveži ingver - 1-3 zravnane čajne žličke (količina po okusu)
• 1 dcl Donat mg
• voda po potrebi
• 1-2 žlici agavinega sirupa (če sadje ni dovolj zrelo)

Opis priprave:

Banano olupimo in jo narežemo na kolobarje. Pomarančama naribamo lupinico in ju ožamemo.
Špinačo stresemo v multipraktik in ji prilijemo Donat in pomarančni sok. Vsebino fino zmiksamo.
Takrat dodamo pripravljeno banano in drobno narezan svež ingver, ter vsebino dobro zmiksamo, da dobimo homogen napitek.
Če se vam napitek ne zdi dovolj sladek, ga osladkamo z agavinim sirupom.

Moj Timon mlečnih pudingov še ne sme, toda to še ne pomeni da mu ne morem narediti puding, ki mleka ne vsebuje.

Jabolčni puding popolnoma obožuje. Včasih za malce bolj bogato varianto, vanj vmešam še malo banane. No, pa tudi brez banane je prava poslastica. Pomembno je le, da so jabolka sladka – priporočam Gala, Zlati delišes ali Fuji.

Puding se zgosti s koruznim škrobom, ki ne vsebuje glutena, zato ga lahko pripravite vašemu dojenčku že od 5 mesecev naprej.

Smetana in mascarpone sir priporočam po dopolnjenem osmem mesecu starosti. Cimet pa po devetem mesecu.

Sestavine

• Sestavine za jabolčni puding:
• 2 sladka jabolka
• 25-30 gramov koruznega škroba za 450 ml tekočine (25 gramov za malo manj gost puding, 30 za zelo gost)
• voda
• Ostale sestavine:
• 80 ml sladke smetane - po dopolnjenih 8 mesecih starosti
• 1 čajna žlička mascarpone sira - po dopolnjenih 8 mesecih starosti
• banana - za dodaten bogat okus - po želji
• ščepec cimeta - po dopolnjenem 9 mesecu starosti

Navodila za pripravo

1. Jabolki operemo, olupimo in razkoščičimo. Narežemo ju na kocke in zalijemo z vodo, le toliko da ju pokriva. Če dodajamo cimet, ga dodamo na tej točki. Posodo pokrijemo in vsebino zavremo. Takrat temperaturo znižamo in kuhamo nadaljnjih 20 minut oziroma toliko časa, da je jabolko mehko, ko vanj zapičite vilice. Po potrebi med kuhanjem prilijemo malce vode, če jo je preveč izparelo.

2. Kuhani jabolki skupaj z vodo spasiramo v fino kašo. Če je kaša pregosta prilijemo kakšno žlico vode. Pazimo, da ne prilivamo preveče tekočine, saj bi s tem preveč zredčili naravno sladkobo in okus jabolk.

3. Količino tekočine zmerimo in glede na izmerjeno količino odmerimo količino škroba. Škrob skupaj z nekaj žlicami vode z metlico dobro zmešamo in vmešamo v vrelo jabolčno kašo.

4. Kuhamo minuto ali dve, da se puding zgosti, nato pa ga nadevamo v kozarčke. Puding ohladimo. Smetano stepemo in ji vmešamo mascarpone sir. Smetano postrežemo na puding in jo tik pred zaužitjem zmešamo skupaj s pudingom, da se enakomerno razporedi. Ohlajenemu pudingu po želji namesto smetane lahko vmešamo pretlačeno banano.

5. Skuhan in ohlajen puding lahko v hladilniku hranimo dva dni.

 Vendar pa je pomanjkanje vitamina D med sicer zdravimi dojenčki in otroci v Evropi precej pogost pojav.* Za približno 90 % potrebnega vitamina D gre zahvala učinku UVB žarkov na naši koži, le majhen delež pa ga zaužijemo preko hrane (npr. morskih rib z visoko vsebnostjo maščob ali preko mlečnih izdelkov). V mnogih državah (odvisno od njihove geografske lege, vključno z zemljepisno širino in nadmorsko višino, pa tudi atmosferskih razmer) je endogena sinteza vitamina D v koži mogoča le v poletnih mesecih, v obdobju od oktobra do marca pa sonce ni dovolj visoko na nebu. V tem času smo odvisni od vitamina D, ki je naložen v maščobnem tkivu. Pa tudi v poletnih mesecih sončenje ne zadostuje vedno, saj še posebej pri otrocih uporabljamo kreme za zaščito pred soncem, kar je sicer prav in zelo pomembno, vendar pa hkrati preprečuje tvorjenje vitamina D. Temna pigmentacija kože tvorjenje vitamina D še dodatno zmanjšuje.
 
Strokovnjaki z zaskrbljenostjo opažajo zmanjševanje ravni vitamina D pri številnih dečkih in deklicah, zlasti v zimskih mesecih. Pri mnogih otrocih to privede do nezadostne količine in celo do pomanjkanja.
  To je razlog za to, da dojenčki prejemajo dodatek vitamina D v obliki kapljic, kot dopolnilo k materinemu mleku in/ali mlečnim formulam, saj ob pomanjkanju vitamina D v zgodnjem otroštvu obstaja tveganje za nastanek rahitisa. Priporočljivo je, da otroci dopolnila prejemajo do drugega poletja po rojstvu.

 Toda otroci še naprej rastejo in veča se njihova kostna masa, ob predlogu, da bi po tem 'preventivnem obdobju' zdravim otrokom še naprej vsakodnevno dajali kapljice, pa se veliko staršev počuti nelagodno. Zato se mnogi odločijo, da majhnim otrokom dodatkov vitamina D ne bodo dajali. Ostaja pa dejstvo, da je vitamin D bistvenega pomena skozi celotno obdobje rasti.

 *Braegger C. JPGN 2013; 56(6):692-701.

Za zdravo rast otroci potrebujejo dragocena hranila.

Ker na splošno hrano sprejemajo bolje od tablet ali kapljic in ker je mleko pomemben del prehrane majhnih otrok, je pri HiPP-u na voljo nadaljevalno mleko za dojenčke, ki vsebuje vse snovi nujno potrebne za zdravo rast.

 Mleko HiPP 3 Junior Combiotic® vsebuje vse, kar potrebujejo otroci pri tej starosti:

- PROBIOTIK® – naravne kulture mlečnokislinskih mikroorganizmov
- PRAEBIOTIK® – prebiotične prehranske vlaknine (GOS*)
- Vitamin D pripomore k normalnemu razvoju kosti in zob
*galakto-oligosaharidi pridobljeni iz laktoze

Še preden se rodi otrok, smo bodoči starši, predvsem pa me, bodoče mamice, postavljeni pred (pre)mnoge odločitve. Kako se pravilno prehranjevati, kakšno gibanje je primerno zame, česa ne smem, kakšen voziček izbrati, pa vsa ta (ne vedno) nujna oprema, katere pleničke so najboljše (in po možnosti najcenejše) in ali res potrebujem še en kompletek za svojega prihajajočega sončka (če je pa tako luškan) …

Med vsemi stvarmi, ki jih danes lahko kupimo, je včasih težko presoditi, kaj je tisto, kar otrok zares potrebuje. Zaradi hitrega tempa življenja si pri nekaterih tudi ne vzamemo dovolj časa za tehten razmislek. Kako najboljše poskrbeti za otrokovo prihodnost? Mu odpreti namensko varčevanje za študij? Življenjsko zavarovanje? Posaditi drevo? Shraniti matične celice? 

O matičnih celicah in vseh teh čudežnih terapijah, ki jih obljublja prihodnost, se v medijih govori že nekaj let. Ob pogovoru s sonosečkami pa vsakič  znova ugotavljam, da temo še vedno premalo poznajo. Terapije z matičnimi celicami, ki so že tik pred vrati, se mnogim še vedno zdijo kot znanstvena fantastika. A tisti, ki na področju delujemo že več let in spremljamo novosti ter hiter napredek, vemo, da ne gre več za prazne obljube in gradove v oblakih. Terapije z matičnimi celicami že močno trkajo na vrata, le odpreti jih je potrebno. 

Nošenje otrok v raznih nosilkah ni le prijetno in praktično, temveč ima tudi mnoge koristi tako za otročka kot za starše. "Dojenčki so radi v naročju staršev in ne bojte se, s tem jih ne boste razvadili," pravi Urška Podvršič, diplomirana psihologinja in svetovalka za nošenje otrok Trageschule Dresden. Z njo smo se pogovarjali o tem, zakaj so nosilke tako koristne za otrokov telesni, čustveni in duševni razvoj, povezovanje z njim in kdaj jih lahko začnemo uporabljati.

Zakaj je dobro nositi otroka ob sebi?
Nošenje otroka ni le praktično, temveč ima tudi mnoge koristi tako za otroka kot za mamo oziroma očeta. Naj naštejemo le nekatere:
Dojenčki, ki jih starši nosijo, so mirnejši, saj so njihove primarne potrebe zadovoljene. Otrok je ob ljubljeni osebi, jo vidi, sliši, voha in tipa, podobno kot je to doživljal v maternici. Ta oseba ga preskrbi s hrano in z gibanjem, ki pozitivno vpliva na nadaljnji nevrološki razvoj, na zdrav razvoj prebavil in dihal ter na vzpostavitev ravnotežja (razvoj notranjega ušesa) in dobrega mišičnega tonusa. Nosilke nam pomagajo povečati število ur na dan, ki jih otrok preživi v naročju staršev, kar je obratno sorazmerno s številom ur, ko dojenček joka. Že tri ure nošenja na dan pomembno zmanjšajo jok pri dojenčku. V Nemčiji Dr. Fettweis, mednarodno priznani ortoped, že leta spodbuja nošenje dojenčkov v slingih in trakovih. Svetuje celo, da naj bi čim pogosteje nosili dojenčke v primernih nosilkah.
Med drugim s strokovnimi argumenti navaja, da pravilno nošenje ne škoduje hrbtenici, prav nasprotno – podpira njen razvoj. Pri mamicah pa se s fizičnim stikom z dojenčkom sprošča oksitocin, ki ji pomaga k boljši povezanosti z dojenčkom, lažjemu dojenju in boljši skrbi zanj, posledično pa zmanjšuje tudi pojavnost poporodne depresije in psihosomatskih bolezni.
Ne bojte se, da boste dojenčka razvadili – varno navezani dojenčki, dojenčki, ki so dobili zadostno mero varnosti in ljubezni, bodo prej in bolj samostojno odkorakali v svet.

Torej se lahko z nošenjem bolj povežejo z otrokom tudi očetje?
Da, za očete je lahko nošenje svojega otroka lepa izkušnja, ki pomaga pri vzpostavitvi navezanosti med njima. Očetje se gibajo in dihajo drugače, njihov srčni utrip je drugačen od maminega; za dojenčka je to nova in pomembna izkušnja. Še posebej pri dojenčkih, ki zahtevajo več pozornosti, bo mama vesela premora v času, ko se bo njen dojenček zadovoljen stiskal k očetu. Izkušnje kažejo, da očetje najraje izbirajo bolj strukturirane mehke nosilke ali nahrbtnike.

Ali naj torej otroka le nosimo ali ga imamo lahko tudi v vozičku?
Nujno se mi zdi, da začnemo poslušati, kaj nam govori naš modri notranji glas. Otroci niso matematična enačba in sledenje pravilom, nasvetom, mnenjem, ki nam niso blizu, a se nam zaradi tega ali onega vseeno zdi, da jim moramo slediti, pogosto pripeljejo do nezadovoljstva. 
Če se otrok rad nosi, ni nič narobe, če ga veliko nosimo in ne uporabljamo vozička. Večina staršev sicer kombinira nosilke z vozički. Pomembno se mi zdi, da naredimo tako, kot čutimo, tako kot ustreza našemu življenjskemu slogu in otroku. Starši, ki se radi gibajo, potujejo, pohajkujejo, bodo najverjetneje čutili večjo potrebo po nosilki in mobilnosti kot starši, ki so najraje doma. Ni pa nujno – tudi vrt se da opleti z otrokom pri sebi, ali pa doma kaj postoriti, poskrbeti za nujne službene obveznosti ipd.

Zaradi prostih rok lahko marsikaj postorimo ali pa se ukvarjamo s starejšimi sorojenci, ki se tako počutijo manj prikrajšane. Poleg tega smo veliko bolj mobilni in lahko dostopamo tudi do mest, ki so z vozičkom težje dostopna.

Ne bi pa želela, da to postane še en ideal, zaradi katerega se bodo vsi, ki jim to ni blizu, počutili, kot da otroku ne dajejo dovolj ljubezni. Veliko je načinov, da otroku pokažemo, da ga imamo radi, da se odzivamo na njegova sporočila in mu sporočamo, da je svet okoli njega varen. Zagotovo pa nošenje lahko pomaga pri vzpostavljanju varne navezanosti.

Od kdaj naprej lahko otroka nosimo v nosilki?
Otroka lahko nosimo od rojstva naprej, pomembno pa je, da izberemo nosilko, ki omogoča položaj, primeren otrokovi starosti in razvojnim potrebam, saj je to pomembno za razvoj kolkov, medenice in hrbtenice.

Kako naj mama varno položi otroka v nosilko, če je sama?
Ker je nošenje v naši kulturi še premalo razširjeno, pogosto nimamo priložnosti, da bi v živo videli, kako in kaj. Učenje nošenja otroka v (malo manj strukturirani) nosilki je tako kot učenje vožnje s kolesom, na začetku zahteva nekaj vaje. Prevečkrat se namreč zgodi, da po enem ali dveh neuspelih poskusih starši obupajo. Niso prepričani, da so naredili prav, ustrašijo se ali zaradi otrokovega joka mislijo, da mu nošenje ne ustreza. Začetna nespretnost in morebiten strah zagotovo vplivata na izid. Večina dojenčkov (vsaj do tretjega meseca) se želi nositi in z malo vaje nam bo zagotovo uspelo. Ko vidimo, koliko nam nošenje lahko pomaga pri pomirjanju dojenčka, koliko nam olajša sobivanje z dojenčkom, vzamemo nosilko prav povsod s seboj.

Delavnice za nošenje otrok v nosilkah želimo razširiti po vsej Sloveniji, vendar takšne stvari žal trajajo. Zaenkrat potekajo v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Izkušnje so namreč pokazale, da staršem, ki si želijo nositi otroka, najbolj pomaga, da vidijo in slišijo stvari v živo ter po možnosti tudi preizkusijo različne nosilke. 

Kako naj vem, da ima otrok v nosilki ustrezen položaj?
Primerne nosilke omogočajo, da otroka nosimo dovolj visoko, dovolj privito k sebi in v položaju, primernem otrokovi starosti. Še posebno pozornost gre nameniti otrokom do 3. meseca starosti. Majhnega dojenčka nosimo tako, da sta hrbet in glavica dobro podprta, v pokončnem položaju je otrok vedno obrnjen proti nam, s koleni dvignjenimi proti popku, z nogicami, podprtimi vse do kolen in z rokicami pred seboj. Če ima otrok razvojne težave, je najbolje, da se glede nošenja v nosilki posvetujemo s svojim pediatrom ali fizioterapevtom.
Pri nas se večinoma svetuje nošenje v ležečem položaju (položaju zibke, lunice), drugje po svetu (npr. v Ameriki, Nemčiji) pa svetujejo pokončni položaj – položaj tako imenovane žabice. V pokončnem položaju otrok v nosilki ne sme viseti, temveč mora biti nežno »prilepljen« ob naše telo, tako da na njegovo hrbtenico ni nobenih pritiskov. Položaj, v katerem otrokove nogice visijo oziroma bingljajo navzdol, ni priporočljiv, saj otrok nima zadostne opore, na hrbtenico je prevelik pritisk in le-ta ni v priporočljivi obliki C. Njegove nogice morajo biti podprte vse do kolen.
Za nošenje v nosilkah v ležečem položaju se je izkazalo, da starši zelo pogosto otroka neustrezno namestijo v nosilko. Poleg tega so raziskave pokazale, da je nošenje pokonci (v ustreznem ergonomskem položaju) bolj optimalno za otrokov razvoj.
Ko otrok doseže stabilnost (večina pri približno štirih mesecih), ga lahko nosimo tudi na boku. Na začetku mora imeti glavico še vedno dobro podprto, pozneje pa ima lahko roke tudi ven, da se prosto obrača in sodeluje.
V strukturiranih ergonomskih nosilkah lahko damo otroka na hrbet nekje od 6. meseca naprej oziroma takrat, ko otrok postane za daljše sprehode pretežek za nošnje spredaj. Klasične nahrbtnike za nošenje otrok lahko uporabljamo od takrat, ko otrok samostojno sedi.

Kako naj vem, da je za otroka v nosilki udobno?
Vedno se prepričajmo, da je otrok v nosilki v starosti primernem položaju, da ima neoviran dotok zraka (obraz ni prekrit z materialom) in da ni sključen vase (to zagotovimo z ustrezno podporo hrbta). Poskrbimo, da otroku ni prevroče ali premrzlo. Poleti, kadar so temperature zelo visoke, ga lahko nosimo brez oblek ali pa smo raje v hladni senčki z otrokom v naročju ali ob sebi. Pozimi zagotovimo, da je otroku dovolj toplo, predvsem pa smo pozorni na glavo in nogice, ki morajo biti pred mrazom dobro zaščitene. Seveda smo pozorni na otrokovo počutje in njegova sporočila.

Kako med vso ponudbo izbrati pravo nosilko zase ter za dojenčka in kakšne nosilke niso primerne za zdrav otrokov razvoj?
Nikakor ni pametno v isti koš metati vseh vrst nosilk, saj se položaj otroka v njih močno razlikuje. Dobra nosilka zagotovi (zgoraj opisan) starosti primeren položaj. Na splošno gre trend v smer elastičnih trakov za majhne dojenčke in strukturiranih mehkih nosilk za večje dojenčke, malčke.
Izogibajmo se tako imenovanim torbastim nosilkam (ang. bag slings), v katerih otroka zelo težko namestimo, da ne bi bil sključen. Poleg tega sam dizajn torbe onemogoča, da bi otroka nosili dovolj visoko in da bi ga dovolj dobro videli.
Tudi nosilke, v katerih otrokove nogice bingljajo navzdol in/ali glava ter hrbet nista ustrezno podprta, niso priporočljive.
Če v pravilnost nošenja nismo prepričani, je najbolje, da nam to pokaže nekdo, ki ima na tem področju dovolj izkušenj.

Se odločate za nakup nove nosilke/rute pa ne veste katera bi bila primerna za vas in vašega dojenčka? Že imate nosilko/ruto pa ne veste kako jo pravilno in primerno uporabljati za vašega dojenčka glede na njegovo starost in razvoj? Vabljeni na našo praktično delavnico Nošenja dojenčkov/otrok v culah/nosilkah, kjer vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja in prikazali različne načine nošenja z vašimi nosilkami.

Eno najbolj dramatičnih, za starše »nepredstavljivo groznih« in življenjsko ogrožujočih stanj ob nepravilnemu ukrepanju, ki se lahko zgodijo vašemu otroku so zagotovo VROČINSKI KRČI. Zgodijo se ob povišani temperaturi, običajno nad 38 stopinj C in okužbi, ki ni v osrednjem živčevju (v več kot 90% gre za virusno okužbo zgornjih dihal), pri starosti otroka med 3 meseci in 6 let. 

Obstaja genetska predispozicija, saj je verjetnost pri otrocih staršev, ki so sami imeli vročinske krče ali sorojencev, izredno visoka za nastanek (kar 50%!). Vročinski krči so običajno ENOSTAVNI, to pomeni, da so sicer generalizirani (tonično- klonični krči rokic ali nogic), trajajo manj kot 15 minut, otrok je po krčih brez nevroloških izpadov ali drugih posledic. Slika otroka za starše pa ni prav nič enostavna: otrok pomodri, rokice in nogice se zakrčijo, navidezno zgleda kot, da ne diha, zavija z očmi, je odsoten…za starše trenutek nemoči, smrtnega strahu in obupa.

Krči običajno v nekaj minutah popustijo, zato je NAJPOMEMBNEJŠE VZDRŽEVATI PROSTO DIHALNO POT: dojenček ali otrok morata biti v bočnem položaju, da velik, ohlapen jeziček ne zapre sapnika. Starši naj ostanejo zbrani in brez panike, otroka se opazuje, zavaruje (da se ne poškoduje med tresenjem).Tudi če se nam zdi, da otrok ne diha, otrok z vročinskimi krči diha! Po napadu je otrok lahko utrujen in zaspan. Visoko temperaturo se ob/po krčih zbija z antipiretikom (paracetamol) in ohlajevanjem. Vsekakor otrok po prvi epizodi vročinskih krčev spada k zdravniku oz. v bolnišnico, da se izključi druge vzroke krčev (nevrološko obolenje) in razjasni vzrok vročinskega stanja.

Možnost ponovitve vročinskih krčev po prvi epizodi je velika (30-50%), zato starši dobijo pri zdravniku natančna navodila, kako ukrepati ob ponovitvi.

Povišana telesna temperatura je obrambni odziv organizma. Po pediatričnih smernicah otroku znižujemo temperaturo, kadar je le ta nad 38,5 st. C, merjeno pod pazduho, razen v primeru izrazitega slabega počutja otroka, otroka s srčnim, pljučnim ali kakšnim drugim kroničnim obolenjem ali otroka, ki je že imel vročinske krče. Takrat znižujemo visoko temperaturo prej.

Viri:
1. Šavs Požek T, Korenčan A, Skumvač T (2010). Cerebralne konvulzije pri otroku, zbornik predavanj. Splošna bolnišnica Jesenice, otroški oddelek.
2. Nelson Textbook of Pediatrics, Behrman, Kliegeman, 17. Izdaja.
3. Vročinski krči. Navodila staršem, ki so imeli vročinske krče. Splošna bolnišnica Jesenice, otroški oddelek.

Bistvo koncepta brez plenic ni dejstvo, da je dojenček lahko brez plenic, temveč vzpostavitev nežne komunikacije o izločanju med odraslim in dojenčkom. Kadar se odrasli odziva tudi na otrokove potrebe glede izločanja, je otrok bolj celostno zadovoljen. Dojenček se fiziološke funkcije izločanja zaveda od rojstva dalje, zato je mogoče komunikacijo o izločanju začeti že takoj po rojstvu. 

Vsekakor pa se mora po porodu najprej mamica počutiti dovolj dobro, da se lahko posveti opazovanju otroka na področju izločanja. Najlažje je komunikacijo vzpostaviti v času, ko je dojenček veliko nošen in tako veliko v neposrednem stiku z materjo ali drugim odraslim. Vsekakor je priporočljivo s komunikacijo začeti čim prej v prvem letu starosti otroka, da prvinsko zavedanje o izločanju ne zamre.

V začetnem obdobju je potrebno nekaj časa nameniti opazovanju dojenčkovih telesnih znakov ob izločanju in časovnih vzorcev izločanja, ki so v tesni povezavi z drugimi funkcijami, kot so hranjenje in spanje. V obdobju opazovanja odrasli podaja razpoznavni znak ob vsakem izločanju, ki ga otrok hitro poveže s to fiziološko funkcijo. Komunikacija se vzpostavi, ko odrasli na podlagi spoznanj otroku ponudi možnost izločanja v primernem položaju in v primernem trenutku glede na otrokov ritem izločanja. Ko je komunikacija o izločanju vzpostavljena, je dojenček na začetku dnevno krajše obdobje brez plenic in sicer v času, ko se odrasli lahko v miru posveti otroku, ga opazuje in se odziva na njegove potrebe. Nato pa se obdobja brez plenic postopoma podaljšujejo, kar končno pripelje do trenutka, ko dojenček plenic zares ne potrebuje več.

Znakovni jezik za dojenčke je enostaven in naraven način komunikacije z otrokom še preden spregovori. Z uporabo znakovnega jezika otrokom, ki še ne govorijo, omogočamo, da na enostaven in tudi nam razumljiv način izražajo svoje doživljanje, želje in potrebe.

Znakovni jezik za dojenčke NI znakovni jezik za gluhe, je del znakovnega jezika za gluhe s poenostavljenimi kretnjami in naravnimi gibi. To so posamezni znaki, ki predstavljajo posamezne besede in enostavne pojme kot so „jesti“, „mleko“ ali „še“.

Znakovni jezik za dojenčke krepi tudi vezi med otrokom   in starši, saj olajša komunikacijo in socializacijo, razvija čustveno inteligenco otroka, krepi njegovo samozavest, ustvarja zaupanje in zmanjšuje frustracije. Sploh pri prvem otroku se rado dogaja, da starši še ne razumejo, kaj jim skuša njihov malček dopovedati, zato se komunikacija pogosto konča z otrokovim obupanim jokom.
                                                             
Si želite, da vaš otrok:
- manj joka, doživlja manj frustracij, izbruhov jeze                 
- se lažje uči govora
- razvija pozitivno samopodobo in samozavest
- postane intelektualno nadpovprečen
- okrepi vez z vami, saj ste sposobni razumeti njegove potrebe in jih tudi zadovoljiti.

Če bi radi svojega dojenčka naučili še več znakov vabljeni na praktično delavnico Znakovnega jezika za dojenčke, 23.5.2014 ob 10. uri v Bušček center Kranj.

Med porodom imajo ženske različne potrebe in zato se je smiselno že prej seznaniti s tem kaj si želi. Prilagodite se svoji izbranki in se osredotočite le na njo in njene želje. Napisali smo vam nekaj predlogov, ki bodo njej in vam olajšali čas poroda, ker vsaka ženska je edinstvena, odziva se individualno in ima drugačne potrebe med porodom. Morate se zavedati, da vaša prisotnost in pozornost do nje je nujna za učinkovito podporo. Pomembno je, da ste vedno pripravljeni na spremembo taktike ali celo, da boste morali oditi, če si to želi. 

Glede na raziskave imajo ženske med porodom 5 osnovnih potreb:
- nega
- ugodje
- lajšanje bolečine
- stalna prisotnost osebe, ki ji nudi oporo
- brezpogojno sprejemanje in pomirjanje ter poznavanje dogajanja

Dobra podpora, ki jo nudi partner dokazano zmanjšuje potrebo po zdravilih in posredovanju druge osebe, skrajšuje popadke, zmanjšuje možnost za carski rez in izboljša lepši in netravmatičen prihod novorojenčku.

Bodite blizu, zagotovite ji čustveno oporo – Nekatere ženske si želijo dotika med popadkom, druge ne. Dotiki in nežno božanje in šepetanje vzpodbudnih besed, hvaljenje zaradi truda – tega enostavno ne smete izpustiti, če ji seveda prija. Govorite ji: »Rad te imam.«, »Zame si najlepša!«, »Ponosen sem na tebe.«, »Odlično ti gre!«,... Uporabljajte besede nakljonjenosti in če je primerno, lahko izrazite tudi svojo ljubezen do nje. Z napredovanjem poroda ji povejte, da je že skoraj pri koncu. Ženska bo s tem lažje delila svojo skrb in se zaradi vsega tega ne bo počutila osamljeno.

Uporabljajte tehnike za sprostitev – Spodbujajte jo k pogostemu menjavanju položajev, ker ji bo to omililo bolečine v hrbtu. Lahko ji pomagate  z vzglavniki, zvitimi odejami, brisačami za čim boljšo sprostitev. Če jo boli hrbet ji lahko nanj polagate tople zvitke iz blaga. Če lahko hodi in se giblje ji pri tem pomagajte in vzpodbujajte. Lahko ste ji opora, da se obesi z rokami okrog vašega vratu in s tem sprosti medenico in se lažje zaziblje ob popadku, kar nekaterim porodnicam zelo prija. Skupaj nežno zaplešeta z boki, kar bo vašemu otročku pomagalo, da se hitreje lahko poišče pot ven in se s tem spusti nižje po porodnem kanalu. Mogoče ji bo pasalo zibanje in kroženje z boki na veliki napihljivi žogi. Če vaši partnerki paše jo lahko s toplim oljem masirate v predelu križa (bodite pripravljeni, da boste lahko med popadki morali prenehati z izvajanjem).V kolikor imate možnost in bi to porodnici prijalo ji lahko predlagate sprostitev v topli kadi.

Pomagajte ji, da bo čista in suha – popadki lahko povzročijo praznenje mehurja in črevesja. Lahko pride tudi do razpoka jajčnih mehurjev in odtekanja plodovnice. Pomagajte ji, da se čimprej uredi.

Vlaženje ustnic – dihanje, še posebaj med popadki, močno izsuši usta. Spodbujajte jo, naj pije po požirkih vodo ali naj sesa ledene kocke. Uporabite balzam za vlaženje ustnic.

Hladite jo – na obraz, vrat in druge dele telesa ji polagajte hladno brisačo. Nežno ji močite obraz. Pahljajte jo z listom papirja, brisačo.

Praznenje mehurja – zaradi polnega mehurja se lahko upočasni porod in spuščanje otroka po porodnem kanalu, zato jo spomnite, da naj hodi na stranišče čimbolj pogosto oz. naj odvaja na postelji.

Pomagajte pri dihalnih tehnikah – Že pred porodom se skupaj naučita uporabljati dihalne tehnike, ki jih bo uporabljala med različnimi fazami poroda. Med popadkom ji pomagajte, da se bo lahko osredotočila na izbrano tehniko.

Poudarite pomen počitka – V njeni okolici naj bo čimbolj mirno. V takem okolju jo vzpodbujajte k počitku.

Zagotovite ji zasebnost – Spoštujte njeno željo, če želi biti med porodom oblečena in pokrita oz. obratno. Poskrbite, da vas med porodom moti čim manj nepotrebnih ljudi. Veliko porodnic si želi uporabljati intimno svetlobo ali le svetlobo soja svečk. Poskrbite, da se bo počutila varno in prijetno.

Tečaji priprave na porod za pare vam omogočajo, da se skupaj kar se da najbolje tehnično kot čustveno pripravita na prihajajoči porod. Da skupaj delujta kot tim, se že prej seznanita z željami tako nosečnice kot partnerja in se skupaj naučita naravnih tehnik lajšanja bolečin, masažnih prijemov in dihanja. Se informirata kaj vse je potrebno, da porod lahko poteka normalno, kaj vse ga lahko zmoti in zaustavi. Mogoče dobite odgovore na vaše skrbi, dileme, vprašanja ali strahove. 

Shiatsu je starodavna zdravilna veda z Japonske, pri nas kvalificirana kot metoda alternativnega zdravljenja. Shiatsu ima zaradi posebnih tehnik, s katerimi se ga izvaja, neposredni vpliv na živčni sistem. Zato z njim uspešno vplivamo na bolečine, hormonski sistem, imunski sistem in splošno psihično počutje. Nosečnost je čas, ko je shiatsu lahko v veliko pomoč, predvsem pri preprečevanju preeklampsije in jutranjih slabosti ter mišičnih napetosti. 

Shiatsu je starodavna zdravilna veda z Japonske, pri nas kvalificirana kot metoda alternativnega zdravljenja. Shiatsu ima zaradi posebnih tehnik, s katerimi se ga izvaja, neposredni vpliv na živčni sistem. Zato z njim uspešno vplivamo na bolečine, hormonski sistem, imunski sistem in splošno psihično počutje. Nosečnost je čas, ko je shiatsu lahko v veliko pomoč, predvsem pri preprečevanju preeklampsije in jutranjih slabosti ter mišičnih napetosti.

Poleg preprečevanja nevšečnosti in zdravstvenih težav, pa shiatsu v času nosečnosti skrbi tudi za enakomerno porazdelitev energije otroku in mami – tako ima mamica dovolj zase, brez da bi jo nosečnost posebej utrujala, otroček pa prejema dovolj energije za zdrav razvoj. Pravilen tok energije otroku določa njegovo vitalnost in zdravje, ko bo odrasel, njegove umske in telesne sposobnosti, zdravo čustvovanje,…

S pomočjo shiatsu se vez med mamico in otrokom okrepi. Nosečnica se bolje navadi na nosečnost, bolj zaupa v porod, se laže spopada z bolečinami ter ima več možnosti za normalen porod ter zdravje tudi po njem. Tudi otroček je po porodu mirnejši in zadovoljen. Idealno naj bi ženska shiatsu obiskovala že pred zanositvijo ter s terapijami nadaljevala skozi celo nosečnost. Shiatsu je lahko zelo učinkovit tudi pri neizpolnjeni želji po zanositvi.

Slika: V času nosečnosti se pogosto pojavijo bolečine v križu. Intenzivna masaža hrbtenice v nosečnosti ni priporočljiva, saj to premočno sprošča živčni sistem in lahko sproži prezgoden porod. Enostaven način lajšanja bolečin v križu je takšen, da nosečnica sedi na tleh s spodvitimi nogami ter se nasloni naprej na dlani. Partner ji nato sede na križ ter z zadnjico zdrsne proti tlom, kot po toboganu. Partner naj se ne boji sesti na križ z večjim delom svoje telesne teže!

Porod je za veliko večino žensk čudovita in nepozabna izkušnja, ki odtehta vsako tegobo, ki ga spremlja. Ena od teh je prav gotovo inkontinenca (nehoteno uhajanje urina, vetrov ali blata), ki je v tem obdobju najpogosteje povezana z oslabelimi mišicami medeničnega dna in prizadene skoraj polovico vseh nosečnic oziroma mladih mamic. 

Mišice medeničnega dna imajo več zelo pomembnih funkcij: nudijo podporo medeničnim organom, preprečujejo njihov zdrs navzdol, sodelujejo pri zadrževanju urina in blata, hkrati pa omogočajo kontrolirano izločanje urina in blata ter pri ženski rojstvo ploda; pomembne so za spolno doživljanje tako pri moškem kot pri ženski, skupaj s trebušnimi in hrbtnimi mišicami pa delujejo kot stabilizatorji trupa, kar pa je osnova vsakega nadaljnega uspešnega gibanja.

Nosečnost z velikimi hormonskimi spremembami in povečana teža maternice predstavljajo za mišice medeničnega dna veliko obremenitev, zato je njihova zmogljivost zmanjšana. Poleg tega se med porodom še dodatno močno raztegnejo, zaradi česar pride do preraztegnjenosti živcev in mišic medeničnega dna, raztrganin, včasih pa tudi neprepoznanih poškodb mehke porodne poti ob na zunaj nepoškodovani koži ali sluznici. Posledica je nenadzorovano uhajanje urina, redkeje tudi vetrov ali blata v zadnji tretjini nosečnosti ali poporodnem obdobju. Po strokovnih ocenah naj bi imelo še dve leti po porodu kar 28% žensk težave z vsaj eno od oblik inkontinence!

Inkontinenca je za večino žensk zelo neprijetna težava, ki ima lahko tudi dolgoročne posledice; ženske se nemalokrat zaradi tega odpovedo rekreaciji, skakanju na trampolinu skupaj z otroki, zaradi občutka sramu trpi njihovo spolno življenje, postanejo depresivne, pa še bi lahko naštevali.

Na srečo stvar ni tako brezupna, kot se zdi na prvi pogled. Pri nekaterih namreč težava izzveni sama od sebe, za druge so dovolj intenzivne Keglove vaje, pri nekaterih pa težave ostanejo in se z leti samo stopnjujejo. Zato vsaki ženski svetujemo, naj izvaja Keglove vaje redno že med nosečnostjo, še bolj pa po porodu. Zelo pomembno pa je, da vaje izvaja pravilno, saj se v nasprotnem primeru stanje le še poslabša. Nova metoda zdravljenja oslabelosti mišic medeničnega dna po porodu je zunajtelesna magnetna stimulacija. Gre za trening mišic medeničnega dna, pri katerem pacientka sedi oblečena na udobnem stolu, aparat pa proizvaja pulzne magnetne valove, ki povzročajo intenzivne kontrakcije mišic medeničnega dna. Terapija je neboleča, neinvazivna in nima stranskih učinkov; izvajati jo lahko pričnemo štiri do šest tednov po porodu, še posebej pa jo priporočamo tistim, pri katerih inkontinenca še ni polno razvita. Magnetna terapija ojača mišice medeničnega dna, predvsem pa izboljša prekrvljenost vseh tkiv medeničnega dna, s čimer se bistveno skrajša čas rehabilitacije po porodu. Dodatna prednost terapije je v tem, da se ženska nauči pravilnega izvajanja vaj za mišice medeničnega dna in s tem nato sama nadaljuje. 

Mišice medeničnega dna so brez dvoma ena najpomembnejših mišičnih skupin v našem telesu, kateri  bi glede na številne funkcije, ki jih opravljajo, morali posvečati vso svojo pozornost. Verjemite, splača se!

V kolikor imate kakšno vprašanje glede časa po porodu, z njim pogojenih težav, posegov, zdrave prehrane, dojenja,... se nam z veseljem pridružite na BREZPLAČNIH POGOVORNIH URICAH ZA MAMICE PO PORODU z ginekologinjo in porodničarko dr. Polono Podnar.

Prenatalna diagnostika obsega preglede in posege, ki pripadajo vsaki nosečnici in jih izvajamo z namenom pravočasnega odkrivanja zapletov v nosečnosti, bodisi pri materi bodisi pri plodu. 

Cilj rednih pregledov v nosečnosti je seveda rojstvo zdravega otroka zdravi materi. V začetku nosečnosti so dovolj pregledi vsake 4-5 tednov, kasneje pa so vse pogostejši; v zadnji tretjini nosečnosti so namreč tudi zapleti pogostejši, zato jih moramo aktivno iskati, preden se polno razvijejo. 

Pri vsakem pregledu nosečnico stehtamo, izmerimo krvni tlak in preverimo urin, vsaj dvakrat damo pregledati kri za hemogram, naredimo presejalni test za odkrivanje sladkorne bolezni, pri RhD negativnih poskrbimo za zaščito s protitelesi, izključiti moramo nekatere nevarnejše okužbe. Zelo pomemben je pogovor z nosečnico, svetovanje glede prehrane ali vadbe v nosečnosti, za kar si moramo vzeti čas.

Velik del vsakega pregleda pa je seveda namenjen plodu. V ta namen vsaki nosečnici pripadata dva ultrazvočna pregleda. Prvi prvem UZ pregledu, ki ga opravimo med 8. in 10.tednom, potrdimo, da se plod razvija v maternici, določimo število plodov in njihovo velikost in viabilnost ter določimo pričakovani datum poroda. Drugi UZ pregled v nosečnosti pa je pregled morfologije ploda, in sicer med 20. in 22. tednom; ta preiskava pa je namenjena potrditvi normalnega razvoja  ploda oziroma odkrivanju razvojnih nepravilnosti. V primeru, ko je izvid v mejah normale, lahko z veliko verjetnostjo napovemo rojstvo zdravega otroka. 

Večina nosečnic želi čimprejšnjo potrditev, da je z njenim plodom vse v redu, prav tako pa želijo biti v primeru, da ima plod kakršnokoli napako, čimprej seznanjene z vrsto napake in možnostmi ukrepanja. Nekatere napake nastanejo kot motnje v razvoju povsem slučajno pri kromosomsko normalnih plodovih, vendar pa so eden najpogostejših vzrokov perinatalne umrljivosti in duševne prizadetosti otrok še vedno kromosomske napake, največkrat prav trisomija 21 oziroma Downov sindrom (DS). Zato ginekologi prav vsaki nosečnici priporočamo vsaj enega od presejalnih testov, s katerimi ugotavljamo verjetnost za rojstvo ploda s kromosomsko napako. 

Trenutno najbolj razširjen način odkrivanja kromosomskih napak ploda je ultrazvočno merjenje nuhalne svetline med 11. in 14. tednom nosečnosti, s katerim ugotovimo do 80% plodov z Downovim sindromom. Sledijo biokemični testi, pri katerih določamo vrednosti hormonov v materini krvi in jih običajno kombiniramo z nuhalno svetlino (dvojni hormonski test). V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja prenatalni test prostocelične plodove DNA - NIFTY, pri katerem v vzorcu materine krvi poiščemo fragmente plodove DNA in  določimo verjetnost, da ima plod kromosomsko napako. Na ta način lahko odkrijemo do 99% plodov z DS. Če se s katerimkoli od presejalnih testov izkaže, da je tveganje povečano, nosečnico napotimo na diagnostično preiskavo, to je biopsijo horionskih resic ali amniocentezo. 

V kolikor nosečnost poteka brez težav, naredimo naslednji UZ šele ob terminu poroda, da preverimo stanje ploda, količino plodovnice in pretoke v popkovnici. Takrat začnemo tudi s snemanjem CTG na dva do tri dni, dokler se porod ne začne. Če se porod sam ne začne, ga načeloma sprožimo deset dni po terminu.

Poleg omenjenih preiskav pa ginekologi in porodničarji priporočamo še odvzem brisa nožnice na Streptokok agalactiae v 36.-38.tednu, oceno materničnega vratu v 24. tednu (ocena tveganja za prezgodnji porod) in kontrolo rasti med 30 in 34. tednom, ko hkrati lahko še enkrat preverimo morfologijo; včasih  na ta način ugotovimo tudi še kakšno razvojno napako, ki v 22. tednu nosečnosti še ni bila vidna. 

V primeru, da jo kadarkoli v nosečnosti uvrstimo v skupino s tvegano nosečnostjo, so nadaljni pregledi in preiskave lahko pogostejši, predvsem pa odvisni od ugotovljene patologije.

Večina nosečnosti poteka brez zapletov, kar pa pomeni, da lahko bodoča mamica brez skrbi uživa in se veseli prihoda svojega malčka. S svojo sproščenostjo v času nosečnosti mu da najboljšo popotnico za njegovo življenje! 


V kolikor imate kakšno vprašanje glede pregledov, posegov, zdrave prehrane, zdrave nosečnosti, priprava na porod, porod, čas po porodu,... se nam z veseljem pridružite na BREZPLAČNIH POGOVORNIH URICAH ZA NOSEČNICE z ginekologinjo in porodničarko dr. Polono Podnar.

Prispevek je napisala:
dipl.m.s, EPLS/BLS/AED ERC inštruktor

Zadušitev z bonbonom…Zadušitev z grozdom… Zadušitev s koščkom kruha….Poznam nemalo tragičnih zgodb, ki so se zgodile doma, v vrtcu…Zakaj in kako? Ali je bilo namenjeno? Ali je bila reakcija prisotnih prepozna? Ali bi lahko bilo drugače?

Kadar se znajdemo v taki težki situaciji, stresni situaciji, življenjsko pomembni, je seveda najpomembnejša zbranost, preudarnost in znanje za ustrezno ukrepanje. To dušitev, kakršnakoli že, zagotovo je…Algoritem- smernice in ukrepanje- je zelo preprost. Ob pravilnem znanju in izvajanju REŠUJE ŽIVLJENJE!

ALGORITEM ODSTRANJEVANJA TUJKOV, KADAR IZKAŠLJEVANJE NI UČINKOVITO (ZARIPEL, RDEČ ALI MODRIKAST V OBRAZ, TIPIČNI IZRAZ DUŠENJA):

* Pri dojenčku do 1. leta : 5 UDARCEV MED LOPATICAMI, 5 STISOV PRSNEGA KOŠA, dokler tujek ne izpade oz. dokler otrok kaže znake življenja, postopke izvajamo izmenično

* Pri otroku nad enim letom: 5 UDARCEV MED LOPATICAMA, PET PRITISKOV V TREBUŠČEK, MED POPKOM IN ŽLIČKO, Z OBČUTKOM, GLEDE NA STAROST, dokler tujek ne izpade in dokler otrok kaže znake življenja, postopke izvajamo izmenično.

POSTOPKE IMENUJEMO HEIMLICHOV MANEVER, SMISELNOST JE RAVNO V IZMENJAVI ODSTRANJEVANJA TUJKA!

ČE OTROK NE KAŽE VEČ ZNAKE ŽIVLJENJA, NADALJUJEMO S TEMELJNIMI POSTOPKI OŽIVLJANJA!